Kaj o odvzemih otrok pravi pristojno ministrstvo?

Med pripravljanjem dosjeja o odvzemih otrok – poglobljeni članek o tem smo objavili v soboto – smo se obrnili tudi na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec. Zanimalo nas je, kako komentirajo dejstvo, da podatkov o številu odvzemov ter s tem povezanih analiz ni. Zanimalo pa nas je tudi, kakšne rešitve načrtujejo na področju nastanitev otrok, ki so odvzeti, ter na področju preventive. Kot smo poročali v našem dosjeju o tej temi v rubriki Poglobljeno, namreč učinkovita in pravočasna preventiva bistveno zmanjša potrebe po tem skrajnem ukrepu za zaščito otrok.

Celoviti podatki samo za leto 2024

Podatkov o tem, koliko odvzemov je bilo izvedenih v posameznem letu, kot rečeno, ni oziroma so razdrobljeni po posameznih enotah centrov za socialno delo. Posledično tudi ni enotne baze podatkov o tem, kakšna je bila povprečna starost teh otrok, kaj je bil razlog za odvzem, kako dolgo so bili odvzeti, ali so se vrnili v matično družino in tako naprej.

Celoviti podatki so dostopni samo za leto 2024, ko je socialna inšpekcija v tem delu opravila inšpekcijske nadzore na vseh enotah CSD. Izkazalo se je, da je bilo s 120 sklepi sodišč odvzetih 178 otrok. Njihova povprečna starost je bila nekaj več kot 10 let. Več o tem v članku: Odvzemi otrok v Sloveniji.

Zdi se nenavadno, da o tem ukrepu, ki je opredeljen kot skrajni ukrep za zaščito otroka, ni več dostopnih podatkov in analiz. Na ministrstvu pojasnjujejo, da so vse naloge centrov za socialno delo zajete v bazi socialnih podatkov. "Baza socialnih podatkov omogoča statistično spremljanje podatkov na letni ravni," so navedli. Po naših informacijah sicer informacijski sistem ne omogoča avtomatičnega statističnega spremljanja, ampak morajo centri podatke izluščiti ročno, ko pripravljajo letna poročila. "Druga pojasnila, če jih potrebujemo, pa pridobivamo neposredno od centrov za socialno delo, saj gre za specifičnosti predmetnega področja in običajno kompleksne situacije, ki zahtevajo posebno občutljivost pri interpretiranju," so še sporočili z ministrstva.

"Natančne podatke o razlogih, trajanju ukrepa, starosti otrok in namestitvah imamo za leto 2024, ko je bil na vseh CSD izveden inšpekcijski nadzor. Za izrekanje ukrepov so v skladu z Družinskim zakonikom stvarno pristojna sodišča, zato z natančnejšimi podatki o izrečenih ukrepih na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ne razpolagamo."

"Vsak primer je individualen"

Na vprašanje, kako komentirajo podatek, da je bilo leta 2024 odvzetih 178 otrok – za katerega je sicer zaradi pomanjkanja javno dostopnih podatkov težko oceniti, ali gre za primerljivo število glede na pretekla leta ali pa kakor koli odstopa – so poudarili, da CSD in sodišče obravnavata vsak primer individualno.

V odgovoru so pojasnili, da se v postopkih varstva koristi otroka presoja o ogroženosti posameznega otroka in v skladu s to oceno izbira ukrepe. Pri izbiranju ukrepov velja načelo najmilejšega ukrepa, s katerim je mogoče dovolj zavarovati koristi otroka. Odvzem otroka staršem je skrajni ukrep.

"Glede na podatke, da so sodišča leta 2024 izdala 120 sklepov za skupaj 178 otrok, to pomeni, da je bilo na podlagi izdelane ocene ogroženosti v tistem trenutku otrokovo dobrobit mogoče zavarovati le z umikom iz družine," so število odvzemov komentirali na ministrstvu.

Tudi Helena Govekar s CSD Ljubljana je sicer dejala, da število odvzemov iz leta v leto zelo niha in da bi bilo o kakršnihkoli trendih težko govoriti.

Problem namestitev

Za otroka je po odvzemu iz matične družine treba poiskati ustrezno namestitev, kar pa je lahko velik izziv. Strokovni centri so polni, včasih pa tudi niso najustreznejša rešitev. Rejniških družin primanjkuje. Otroci zato predolgo ostajajo v kriznih centrih, ki pa niso namenjeni daljši nastanitvi. Kako odgovarjajo na ministrstvu?

"Na ministrstvu smo seznanjeni s težavami zagotovitve ustrezne rejniške družine ali zavodske namestitve za otroka, zaradi česar so otroci včasih dalj časa nameščeni v krizne centre, ki sicer v skladu z ureditvijo v zakonu o socialnem varstvu izvajajo samo krizno namestitev," odgovarjajo.

"Opažamo pa tudi potrebe po novih oblikah namestitev za otroke, ki jih je treba umakniti iz družin, saj določenih potreb otrok (ki so vezane na npr. dolgotrajno terapevtsko in rehabilitacijsko obravnavo) v sklopu obstoječih zavodskih namestitev in rejniških družin ne moremo ustrezno nasloviti. Vzpostavitev tovrstnih novih namestitvenih oblik presega pristojnost našega ministrstva, saj zahteva medresorsko obravnavo. V ta namen je že vzpostavljenih več fokalnih skupin, ki pripravljajo posodobljen predlog mreže služb za obravnavo mladoletnikov."

Spremembe na področju rejništev

Glede problematike pomanjkanja rejniških družin so na ministrstvu navedli, da so v letu 2025 temeljito prenovili rejniški sistem. "Poglavitne spremembe zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD-C) se nanašajo tako na področje ureditve primerne višine rejnine, uvedbe nekaterih novih prejemkov, znižanja normativa za poklicne rejnice," so našteli ter dodali, da je namen novele obdržati rejnike v sistemu in privabiti nove.

Konkretni učinki novele sicer še niso vidni, saj se novela uporablja šele dobre tri mesece, so navedli, a dodali, da zaznavajo približno 20-odstotni porast rejnikov, ki se odločajo za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic. "Ocenjujemo, da je to zelo verjetno posledica znižanega normativa za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklica. V zadnjih dveh letih tudi zaznavamo, da se je trend zmanjševanja rejnic in rejnikov ustavil, vpliv rešitev in spodbud, ki jih prinaša novela, na zanimanje ljudi za izvajanje rejniške dejavnosti pa bomo lahko ugotavljali v drugi polovici leta oz. jeseni, saj takrat poteka vsakoletni postopek izbora novih rejnic in rejnikov," so še zapisali.

Več preventivnega dela na terenu

Strokovnjaki poudarjajo, da bi pravočasno in učinkovito delo z družinami pomembno zmanjšalo potrebe po odvzemu otrok iz matične družine. To se je pokazalo na Gorenjskem, kjer je tamkajšnji CSD uvedel mobilno enoto za zgodnjo pomoč družinam v skupnosti, o čemer smo tudi poročali v posebnem članku v soboto. Število odvzemov se je v zadnjih letih zmanjšalo za okrog 40 odstotkov. Ali se bo tovrstna oblika pomoči – ki so jo na Gorenjskem uvedli pilotno in izven predpisanih normativov – sistemizirala?

Na ministrstvu odgovarjajo, da v zadnjih letih intenzivno delajo "na dodatni krepitvi programov za podporo družinam ter večji terenski vpetosti CSD, da bi družinam v kompleksnih obremenjujočih okoliščinah s povečanim tveganjem za poslabšanje otrokove blaginje pomagali v okolju, kjer družina živi ter s tem starše opolnomočili in jih podprli, da bi neustrezno vedenje spremenili".

"Na fakulteti za socialno delo smo vključeni v delovno skupino, kjer pripravljamo smernice za zgodnjo pomoč in podporo v skupnosti. Pilotni projekti v nekaterih CSD kažejo na to, da se intenzivno delo z družinami v njihovem okolju že obrestuje. Če družini pravočasno nudimo podporo, lahko preprečimo poglabljanje stisk in težav, ki sicer lahko vodijo do skrajnega ukrepa – odvzem otroka. S tem namenom oblikujemo trajnostne rešitve sistematične podpore in pomoči, ki bodo staršem pomagale stabilizirati nestabilne razmere in doseči pozitivne transformativne spremembe ter s tem izboljšanje blaginje otrok, staršev in družin."

103 dodatne zaposlitve na CSD

Eden od ključnih projektov, namenjen temu, je po navedbah ministrstva projekt ​​"Posodobitev sistema socialnega varstva ter varstva otrok in družin z namenom večje učinkovitosti, dostopnosti in kvalitete storitev za vključenost ciljnih skupin", ki se sofinancira z evropskimi kohezijskimi sredstvi. V sklopu projekta, ki je v prvi vrsti usmerjen v krepitev strokovnih delavcev CSD pri njihovem neposrednem delu z družinami, naj bi do leta 2029 – tudi z namenom večje terenske prisotnosti CSD – zaposlili 103 strokovne delavce na CSD.

"V okviru projekta želimo vpeljati model sodelovalnega socialnega dela na terenu za družine v številnih problemskih okoliščinah. Prek usmerjenih usposabljanj bodo strokovni delavci v prihodnje hitreje zaznavali potrebe po zgodnejših obravnavah oziroma zagotovili hitrejše in ustreznejše posredovanje v različnih stiskah družin, v katerih se uporabniki CSD srečujejo na dnevni ravni. Pričakovani učinki ukrepa so usmerjeni v preprečevanje stisk otrok, slabe komunikacije, nasilja v družini, socialnega izključevanja, neustreznih vzgojnih starševskih prijemov ipd. Ta ukrep bo na dolgi rok izboljšal kakovost življenja družin, krepil starševske kompetence ter pomembno prispeval k zmanjševanju stisk otrok in zatekanju k skrajnemu ukrepu – odvzemu otrok."

Na ministrstvu sicer poudarjajo, da so usmerjeni v širitev različnih oblik podpore in pomoči. Med drugim tako že vrsto let izvajajo programe v podporo družini. "Gre za mrežo dvanajstih regionalnih centrov za družine, kjer so brezplačni in široko dostopni programi za otroke, mladostnike in njihove starše. Temeljijo na sodobnih konceptih podpore in (samo)pomoči za krepitev starševskih kompetenc, zmanjševanje družbenih neenakosti, krepitev položaja ranljivih družin ter prispevanje k večji socialni vključenosti družin in posameznikov," so pojasnili. Brezplačne preventivne dejavnosti za družine pa se izvajajo tudi v okviru mreže šestnajstih večgeneracijskih centrov, so dodali.

Ministrstvo možnosti obveznega programa starševstva ni naklonjeno

Na ministrstvu pravijo, da prepoznavajo pomen preventivnega dela z družinami: "Preventiva družinam nudi podporo pri vzgoji, medosebnih odnosih, soočanju s stresom, revščino ali drugimi življenjskimi izzivi ter s tem krepi njihovo samostojnost in odpornost. Pomen takšnih programov in storitev se kaže v boljšem duševnem zdravju staršev in otrok, zmanjšanju zanemarjanja in nasilja v družini ter večji stabilnosti družinskega okolja. Prav tako se odraža v manjši potrebi po kasnejših, zahtevnejših in dražjih oblikah pomoči, kot so ukrepi za varstvo koristi otrok (rejništvo, institucionalno varstvo, zdravljenje, sodni postopki)."

Kljub temu pa možnosti obveznega izobraževanja za vse starše – denimo po vzoru šole za starše –, ki bi krepilo starševske kompetence in razumevanje potreb otroka, na ministrstvu niso naklonjeni. "Sodobni starši imajo v vsakdanjem življenju vrsto težav z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, zato je vprašanje, kakšne posledice bi prinesla obveznost udeležbe na izobraževanjih. Morda bi tak ukrep stisko staršev še poglobil. Boljša rešitev se nam zdi staršem ponuditi dostopne in brezplačne programe, v katere se lahko vključijo na lastno željo ali pa na pobudo CSD ali drugih institucij. Na MDDSZ že izvajamo različne programe krepitve starševskih kompetenc, tako v sklopu mreže večgeneracijskih centrov kot mreže centrov za družine. Obe mreži ponujata brezplačne, lokalno oz. regionalno dostopne delavnice za starše. Različne delavnice in dejavnosti ponujajo tudi osnovne in srednje šole, v katere so otroci vključeni, in tako dosežejo širok spekter staršev. V zadnjih letih se pogosto izvajajo tudi prek spleta, kar je za starše lažje."

Težava pa je v tem, da starši, ki pri vzgoji uporabljajo neustrezne, celo škodljive prijeme in ki do svojega načina vzgoje niso kritični, za predavanja ter delavnice običajno niso dovzetni.

Več o tem, kako bi problematiko odvzemov otrok lahko in morali izboljšati, pa preberite v članku, ki smo ga v rubriki Poglobljeno objavili v soboto. In v podrobnejši analizi, kaj so na Gorenjskem delali drugače in boljše ter kaj bi se morali naučiti iz tega primera.